Letnik 6 (2018), številka 1 (5)
December 19, 2018 — 15:16

Iztok Kosem
Center za jezikovne vire in tehnologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Ljubljana, Slovenija

Sascha Wolfer
Inštitut za nemški jezik
Mannheim, Germany

Robert Lew
Univerza Adama Mickiewicza
Poznanj, Poljska

Carolin Müller-Spitzer
Inštitut za nemški jezik
Mannheim, Nemčija

Attitudes of Slovenian Language Users Towards General Monolingual Dictionaries: an International Perspective


Naslov v slovenščini: Odnos slovenskih jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev: mednarodni vidik

Izvleček:
V raziskavi o odnosu do (enojezičnih) slovarjev in njihovi rabi, ki je bila izvedena leta 2017 in je trenutno največja tovrstna raziskava med uporabniki (pa tudi neuporabniki) slovarjev, je sodelovala tudi Slovenija. Pričujoči prispevek se osredotoča na primerjalno analizo rezultatov, v kateri so slovenski rezultati po eni strani primerjani z evropskimi povprečji, po drugi strani pa z rezultati posameznih držav. Analize kažejo, da so pri mnogih vprašanjih slovenski uporabniki bolj ali manj v evropskem povprečju, čeprav pri določenih vprašanjih prihaja do generacijskih razlik, zlasti pri mlajših od 26 let (npr. nadpovprečna sentimentalna navezanost na sorodnikov slovar, nadpovprečno prepričanje, da beseda ne obstaja, če je ni v slovarju, skoraj enako vrednotenje prostega dostopa in zanesljivosti). Slovenski uporabniki pa v primerjavi z evropskim povprečjem nadpovprečno preferirajo digitalne slovarske oblike, zlasti računalniško, in podpovprečno preferirajo tiskano obliko slovarja. Naklonjenost digitalnemu potrjuje tudi velika podobnost v skoraj vseh odgovorih z uporabniki iz Estonije in Finske, pa tudi ostalimi državami, kjer prevladujejo digitalni mediji. Hkrati so slovenski uporabniki med vodilnimi v deležu tistih, ki imajo slovar za nacionalni simbol, kar je po rezultatih raziskave bolj tipično za uporabnike iz držav, kjer še vedno prevladujejo tiskani slovarji. Najbolj izrazito pa slovenski uporabniki oz. slovenska slovarska situacija izstopa v razliki med ceno (tiskanega) enojezičnega slovarja in zneskom, ki so ga zanj pripravljeni odšteti uporabniki (ki je sicer na ravni evropskega povprečja), saj je ta razlika največja med vsemi državami, ki so sodelovale v raziskavi. Od mnogih pomembnih ugotovitev, ki jih za slovenske izdelovalce slovarjev prinaša ta prispevek, je ta gotovo eden najbolj ključnih.

Ključne besede: uporabniške raziskave, slovarska raba, odnos do slovarja, splošni enojezični slovarji

Referenca: Kosem, Iztok, Wolfer, Sascha, Lew, Robert, Müller-Spitzer, Carolin. (2018): Attitudes of Slovenian Language Users Towards General Monolingual Dictionaries: an International Perspective. Slovenščina 2.0, 6 (1): 90–134.

URL: http://slovenscina2.0.trojina.si/arhiv/2018/1/Slo2.0_2018_1_05.pdf

DOI: http://dx.doi.org/10.4312/slo2.0.2018.1.90-134

Objavljeno: 19. december 2018

…na kazalo vsebine…